Alma Meeo

Srčna koherenca pri odločanju

Odločanje povezuje zaznavo, razpoložljive informacije, telesne in čustvene odzive, osebne vrednote, možne posledice ter dejanje.

V okviru Alma Meeo srčna koherenca ne zagotavlja pravilne odločitve in ne nadomešča preverjanja. Lahko pa pomaga ustvariti več prostora med prvim odzivom in dejanjem, zmanjšati naglico ter povezati notranje doživljanje z odgovorno izbiro.

Odgovorna odločitev ne temelji samo na tem, kaj čutite, niti samo na tem, kaj ste najprej zaznali. Vključuje tudi preverljive informacije, meje, soglasje, možna tveganja in posledice.

Kaj pomeni odločanje

Odločanje je proces, v katerem med več možnostmi izberete smer ali naslednji korak.

Včasih gre za preprosto vsakdanjo izbiro. Drugič odločitev vpliva na zdravje, odnose, varnost, delo, denar ali druge ljudi.

Pri odločanju lahko sodelujejo:

  • prvi signal;
  • neposredno opažanje;
  • telesni odziv;
  • čustveni odziv;
  • osebne asociacije;
  • želje in pričakovanja;
  • spomini;
  • prepričanja;
  • razpoložljive informacije;
  • nasveti drugih;
  • časovni pritisk;
  • možne posledice;
  • vaše meje in odgovornosti.

Prisotnost vseh teh vplivov ne pomeni, da so vsi enako zanesljivi. Pomembno je, da jih med seboj ločite.

Prvi signal pri odločanju

Prvi signal se lahko pojavi kot kratka misel, beseda, notranja podoba, nenadna povezava ali občutek možne smeri. Spremlja ga lahko tudi telesni odziv, ki ga opazujete ločeno.

Lahko nakaže možnost, ki je prej niste upoštevali. Sam po sebi pa še ni dokaz, navodilo ali zagotovilo pravilne izbire.

Pri odločanju ga lahko zapišete v preprosti obliki:

»Pojavila se mi je možna smer, da počakam.«

Nato ločite:

  • kaj je bil prvi signal;
  • kaj se je pojavilo v telesu;
  • katero čustvo je sledilo;
  • kaj ste si želeli;
  • česa vas je bilo strah;
  • kakšno razlago ste oblikovali;
  • katere informacije imate;
  • kaj je mogoče preveriti.

Če prvega signala ne morete jasno prepoznati, ga ne določajte na silo.

Srčna koherenca kot podpora odločanju

Srčna koherenca povezuje pozornost, dihanje, telesne in čustvene odzive ter srčno smer z bolj urejenim in odgovornim delovanjem.

Pri odločanju lahko pomaga, da:

  • zmanjšate naglico;
  • opazite notranji šum;
  • ločite zaznavo od interpretacije;
  • prepoznate telesni in čustveni odziv;
  • preverite želje in pričakovanja;
  • sprejmete dodatne informacije ali podporo;
  • upoštevate svoje meje;
  • preverite možne posledice;
  • izberete majhen odgovoren korak.

Večja notranja usklajenost ne pomeni, da dvom izgine ali da postane izid gotov.

Lahko pomeni, da se odločite na podlagi najboljših trenutno razpoložljivih informacij in ste pripravljeni odločitev pozneje ponovno preveriti.

Odločanje v negotovosti

Pri mnogih odločitvah vseh informacij ni mogoče dobiti vnaprej.

Takrat je pomembno razlikovati med:

  • tem, kar veste;
  • tem, kar neposredno opažate;
  • tem, kar domnevate;
  • tem, kar si želite;
  • tem, česar vas je strah;
  • tem, kar je še odprto;
  • tem, kar lahko preverite pozneje.

Odgovorna odločitev v negotovosti ne zahteva popolne gotovosti.

Zahteva pa, da negotovosti ne prikrijete z navidezno gotovostjo.

Lahko si priznate:

»Vseh informacij še nimam. Izbiram naslednji korak, ki ga lahko ob novih podatkih ponovno preverim.«

Štiri funkcije srčne koherence pri odločanju

Generator

Ustvarjate notranjo razpoložljivost za razmislek, poslušanje in odgovorno delovanje.

To ne pomeni, da morate ustvariti posebno energijsko stanje. Lahko pomeni, da si omogočite dovolj časa, pozornosti in notranjega prostora za odločitev.

Sprejemnik

Sprejemate informacije, podporo, povratne odzive in poglede drugih ljudi.

Sprejemanje ne pomeni nekritičnega sledenja. Informacije primerjate, preverjate njihov izvor in ohranjate lastno odgovornost.

Motor

Odločitev povežete s konkretnim dejanjem.

Motor se ne kaže samo v velikem koraku. Lahko je tudi:

  • dodatno vprašanje;
  • preverjanje podatka;
  • postavitev meje;
  • dogovor za pogovor;
  • odložitev odločitve;
  • prošnja za strokovno mnenje;
  • izvedba majhnega varnega koraka.

Regulator

Podprete telesne, čustvene in notranje procese pri vzpostavljanju večje usklajenosti.

To lahko vključuje premor, opazovanje dihanja, poimenovanje čustva, počitek ali zmanjšanje časovnega pritiska.

Regulator ne odloči namesto vas. Pomaga ustvariti pogoje za razločevanje.

Ljubezen kot srčna smer pri odločanju

Ljubezen kot srčna smer lahko pomaga preverjati, ali način odločanja vključuje spoštovanje, skrb, meje in odgovornost.

Vprašate se lahko:

  • Ali spoštujem dostojanstvo vseh vključenih?
  • Ali upoštevam svoje meje?
  • Ali spoštujem soglasje in izbiro druge osebe?
  • Ali razpoložljive informacije preverjam pošteno?
  • Ali poskušam pomagati ali predvsem nadzorovati?
  • Ali odločitev po razpoložljivih informacijah zmanjšuje možnost škode?
  • Ali lahko za izbrani korak prevzamem odgovornost?

Srčna smer ne določa samodejno, katera možnost je pravilna. Pomaga preverjati, kako izbirate in kako boste ravnali.

Odločitev, dejanje in posledice

Odločitev in dejanje nista vedno isto.

Lahko se odločite, da boste:

  • najprej pridobili dodatne informacije;
  • počakali na primernejši trenutek;
  • postavili mejo;
  • sprejeli pomoč;
  • izvedli poskusni korak;
  • opustili možnost, ki je preveč tvegana;
  • izbrali drugo smer;
  • odločitev ponovno pregledali.

Pri tem preverite:

  1. Kaj želim doseči?
  2. Katere informacije imam?
  3. Kaj še manjka?
  4. Koga odločitev zadeva?
  5. Kakšne so možne posledice?
  6. Ali je dejanje mogoče pozneje popraviti?
  7. Kakšno tveganje sprejemam?
  8. Ali imam dovolj podpore in zmožnosti?
  9. Kateri najmanjši odgovoren korak je mogoč?

Večja odločitev je lahko sestavljena iz več manjših preverljivih korakov.

Kdaj odločitev odložiti

Odložitev odločitve ni vedno izogibanje odgovornosti.

Lahko je smiselna, kadar:

  • ste močno čustveno preplavljeni;
  • ste zelo utrujeni;
  • ste pod pritiskom, ki ni nujen;
  • manjkajo ključne informacije;
  • posledic ne razumete dovolj;
  • odločitev pomembno vpliva na druge ljudi;
  • potrebujete strokovno presojo;
  • ni jasno, ali je soglasje svobodno;
  • obstaja možnost večje ali nepopravljive škode.

Odložitve ni mogoče vedno izbrati. Pri neposredni nevarnosti je lahko potrebno hitro ukrepanje za zaščito sebe ali drugih.

Tudi takrat naj bo dejanje usmerjeno v varnost in naj temelji na najbolj zanesljivih razpoložljivih informacijah.

Kratek vsakdanji primer

Prejmete ponudbo za sodelovanje, na katero morate po navedbah pošiljatelja odgovoriti še isti dan.

Ob branju se vam pojavi misel:

»To priložnost moram takoj sprejeti.«

Hkrati začutite vznemirjenje in napetost.

Ločite lahko:

  • neposredno opažanje: prejeli ste ponudbo z zahtevo po hitrem odgovoru;
  • hitra misel: »To priložnost moram takoj sprejeti.«
  • prvi signal: ni jasno prepoznan;
  • telesni odziv: napetost in povečana budnost;
  • čustveni odziv: navdušenje in strah, da boste priložnost izgubili;
  • željo: izkoristiti možnost;
  • interpretacijo: če ne odgovorite takoj, boste zamudili nekaj pomembnega;
  • osebno asociacijo: ni jasno prepoznana;
  • manjkajoče informacije: pogoji sodelovanja, obveznosti, stroški in možnost prekinitve;
  • možen odgovoren korak: zaprosite za pisne pogoje in razumen čas za pregled.

Srčna koherenca v tem primeru ne potrdi, ali je ponudba dobra ali slaba.

Večjo notranjo usklajenost lahko podprete tako, da opazite odzive, preverite pogoje in se ne odločite samo zaradi časovnega pritiska.

Kratka prostovoljna vaja

Izberite preprosto odločitev, pri kateri ni večjega tveganja.

1. Opišite odločitev

Zapišite:

  1. O čem se odločate?
  2. Katere možnosti trenutno vidite?
  3. Ali morate odločitev sprejeti takoj?
  4. Na koga lahko odločitev vpliva in kdo je vanjo vključen?

2. Ločite doživljanje

Zapišite:

  1. Kaj neposredno opažate?
  2. Ali ste lahko prepoznali prvi signal? Če ga niste, ga ne določajte na silo.
  3. Kaj se dogaja v telesu?
  4. Katero čustvo je prisotno?
  5. Kaj si želite?
  6. Česa vas je strah?
  7. Kakšna je osebna asociacija?
  8. Kakšno interpretacijo ste oblikovali?

3. Preverite informacije

Zapišite:

  1. Kaj veste?
  2. Kaj samo domnevate?
  3. Kaj lahko preverite?
  4. Katere informacije še manjkajo?
  5. Ali potrebujete drugo mnenje ali strokovno pomoč?
  6. Kakšne so mogoče posledice posamezne možnosti?

4. Izberite naslednji korak

Preverite:

  • Ali lahko odločitev razdelite na manjše korake?
  • Ali lahko najprej izvedete varen in popravljiv korak?
  • Ali morate postaviti mejo?
  • Ali potrebujete več časa?
  • Ali odločitev po razpoložljivih informacijah zmanjšuje možnost škode?
  • Za kateri korak lahko prevzamete odgovornost?

Namen vaje ni zagotoviti pravilno odločitev. Namen je povezati zaznavo, doživljanje, informacije in odgovornost.

Kaj preveriti

Pred odločitvijo preverite:

  • Kaj je neposredno opažanje?
  • Ali ste lahko prepoznali prvi signal? Če ga niste, ga ne določajte na silo.
  • Kaj je telesni odziv?
  • Kaj je čustveni odziv?
  • Kaj je želja ali pričakovanje?
  • Kaj je osebna asociacija?
  • Kaj je interpretacija?
  • Katere informacije so preverjene?
  • Katere informacije še manjkajo?
  • Ali je prisoten časovni pritisk?
  • Ali spoštujete svoje meje?
  • Ali spoštujete soglasje in izbiro drugih?
  • Kakšne so možne kratkoročne in dolgoročne posledice?
  • Ali je odločitev mogoče pozneje spremeniti?
  • Kateri naslednji korak je majhen, varen in odgovoren?

Odločitve z večjim tveganjem

Pri odločitvah, ki vključujejo zdravje, varnost, večje finančne obveznosti, pravne posledice ali pomemben vpliv na druge ljudi, notranje zaznave niso zadostna podlaga.

Potrebni so lahko:

  • preverljivi podatki;
  • strokovna presoja;
  • drugo neodvisno mnenje;
  • pregled pisnih pogojev;
  • ocena tveganja;
  • jasna privolitev;
  • varnostni načrt.

Delo s srčno koherenco lahko podpira način, kako se odločitve lotite. Ne nadomešča ustrezne zdravstvene, pravne, finančne, psihološke ali druge strokovne obravnave.

Kaj srčna koherenca pri odločanju ni

Srčna koherenca pri odločanju sama po sebi ni:

  • dokaz pravilnosti odločitve;
  • zagotovilo želenega izida;
  • potrditev intuitivnega signala;
  • napoved prihodnosti;
  • zanesljivo ugotavljanje namena druge osebe;
  • nadomestilo za dejstva;
  • nadomestilo za soglasje;
  • razlog za zanemarjanje tveganja;
  • zahteva po odločitvi brez dvoma;
  • nadomestilo za strokovno presojo.

Povezane teme

  • Intuicija in srčna koherenca
  • Ljubezen kot srčna smer
  • Notranji šum in vračanje k urejenosti

Zaključni stavek

Srčna koherenca pri odločanju ne zagotavlja pravilne izbire. Pomaga povezati pozornost, dihanje, telesne in čustvene odzive, srčno smer, preverljive informacije ter odgovornost za naslednji korak.

Opazite možno smer. Razločite odzive. Preverite informacije. Izberite odgovoren korak.