Alma Meeo

Dihanje, ritem in pozornost

Dihanje, ritem in pozornost lahko pomagajo ustvariti več prostora med prvim odzivom in naslednjim dejanjem.

V okviru Alma Meeo dihanje ni dokaz srčne koherence in ne potrjuje pravilnosti intuitivnega signala. Uporabljamo ga kot preprosto oporo, s katero lahko počasneje opazujete telesne in čustvene odzive, zmanjšate naglico ter izberete odgovornejši naslednji korak.

Kaj pomeni pozornost na dihanje

Pozornost na dihanje pomeni, da za nekaj trenutkov opazujete svoj naravni vdih in izdih, ne da bi ju morali takoj spreminjati.

Opazite lahko:

  • ali je dihanje hitro ali počasnejše;
  • ali je plitvo ali globlje;
  • ali ga zadržujete;
  • ali je vdih ali izdih napet;
  • ali se ob opazovanju kaj spremeni v telesu ali čustvih.

Opazovanje dihanja je neposredno opažanje. Razlaga, kaj naj bi posamezna sprememba pomenila, je ločen korak.

Dihanje ni merilo pravilnosti

Počasnejše ali prijetnejše dihanje samo po sebi ne pomeni, da je neka misel, intuitivni signal ali odločitev pravilna.

Prav tako hitrejše dihanje ne pomeni samodejno, da je nekaj nevarno ali napačno.

Na dihanje lahko vplivajo:

  • gibanje;
  • utrujenost;
  • stres;
  • bolečina;
  • pričakovanje;
  • strah;
  • vznemirjenje;
  • trenutno telesno stanje;
  • okolje.

Zato dihanje opazujte kot del svojega doživljanja, ne kot dokaz pomena dogodka.

Kaj pomeni ritem

Ritem je ponavljanje ali zaporedje, ki ga lahko opazite pri dihanju, gibanju, počitku, govoru ali izmenjavi med dejavnostjo in umiritvijo.

V okviru srčne koherence ritem ne pomeni, da morate doseči en sam pravilen način dihanja.

Pomembneje je, da opazite:

  • ali hitite;
  • ali si omogočate premor;
  • ali lahko po dejavnosti ponovno usmerite pozornost;
  • ali je vaše delovanje ves čas enako napeto;
  • ali znate izmenjevati dajanje, sprejemanje, počitek in dejanje.

Ritem je lahko prožen. V različnih situacijah lahko potrebujete drugačen tempo.

Pozornost kot usmerjanje

Pozornost pomaga določiti, kaj v določenem trenutku opazujete.

Lahko jo usmerite na:

  • dihanje;
  • telesni odziv;
  • čustvo;
  • prvi signal;
  • razpoložljive informacije;
  • besede druge osebe;
  • svoj naslednji odgovorni korak.

Pozornost ne zagotavlja pravilne razlage. Pomaga pa, da ne združite zaznave, telesnega odziva, čustva in interpretacije v en sam hiter sklep.

Povezava s srčno koherenco

Srčna koherenca je notranja usklajenost, v kateri se pozornost, dihanje, telesni in čustveni odzivi ter srčna smer povežejo v bolj urejeno in odgovorno delovanje.

Dihanje lahko pri tem deluje kot opora za pozornost.

Ritem lahko pomaga, da ne ostanete samo v naglici ali napetosti.

Pozornost pa vam omogoča, da opazite, ali v danem trenutku:

  • potrebujete podporo in informacije ali si omogočite počitek;
  • ustvarjate notranjo razpoložljivost;
  • povezujete zaznavo s telesnimi in čustvenimi odzivi;
  • pripravljate odločitev;
  • izvajate majhen odgovoren korak.

Nekaj počasnejših vdihov samo po sebi še ne pomeni srčne koherence. Pomembno je tudi, kako zaznavo razločite, katere informacije preverite in kako nato delujete.

Dihanje in intuitivni signal

Intuitivni signal se lahko pojavi pred opazovanjem dihanja, med njim ali po njem.

Dihalna vaja sama po sebi ne potrjuje, da se je pojavil intuitivni signal, niti ne potrjuje njegovega izvora ali pomena.

Kadar se pojavi kratka misel, beseda, podoba ali občutek smeri, ga lahko zapišete ločeno od:

  • spremembe dihanja;
  • telesnega odziva;
  • čustva;
  • osebne asociacije;
  • poznejše razlage.

Tako dihanje ostane opora za opazovanje, ne merilo resničnosti zaznave.

Kratek vsakdanji primer

Pred odgovorom na neprijetno sporočilo začutite napetost in opazite, da dihate hitreje.

Pojavi se vam misel:

»Odgovori takoj.«

Najprej se za nekaj trenutkov ustavite in opazujete dihanje. Ne poskušate dokazati, da je misel pravilna ali napačna.

Ločite:

  • hitra misel: »Odgovori takoj.«
  • telesni odziv: napetost;
  • sprememba dihanja: hitrejše dihanje;
  • čustveni odziv: jeza ali strah;
  • interpretacija: če ne odgovorim takoj, bom izgubil nadzor;
  • majhen odgovoren korak: ponovno preberete sporočilo in odgovor pripravite šele, ko lahko jasno ločite dejstva od odziva.

Izvor in pomen hitre misli ostajata odprta, dokler ju ne razločite in preverite.

Po premoru se lahko odločite, da odgovorite, postavite dodatno vprašanje ali odgovor prestavite. Umiritev dihanja sama ne določi pravilne odločitve; pomaga vam ustvariti več prostora za preverjanje.

Kratka prostovoljna vaja

Izberite preprosto vsakdanjo situacijo, pri kateri ni večjega tveganja.

1. Opazovanje

Za nekaj trenutkov opazujte naravno dihanje.

Zapišite:

  1. Kako trenutno dihate?
  2. Kaj zaznate v telesu?
  3. Katero čustvo je prisotno?
  4. Ali se vam je pojavila možna smer? Če se je, jo zapišite brez dokončne razlage.

2. Nežen ritem

Še nekaj trenutkov opazujte dihanje. Če se spontano spremeni ali umiri, to opazite, vendar ga ne silite.

Opazujte:

  • ali vam ustreza nekoliko počasnejši izdih;
  • ali se napetost spremeni;
  • ali se pojavijo nove misli ali razlage;
  • ali potrebujete premor, informacije, podporo ali dejanje.

3. Preverjanje

Zapišite:

  1. Kaj ste neposredno opazili?
  2. Kaj ste začeli razlagati?
  3. Katere informacije že imate?
  4. Kaj še manjka?
  5. Kateri majhen odgovoren korak je mogoč?

Namen vaje ni doseči posebnega stanja, ampak opaziti povezavo med dihanjem, ritmom, pozornostjo in odgovorno izbiro.

Kaj preveriti

Preverite:

  • Ali dihanje samo opazujete ali mu že pripisujete pomen?
  • Ali prijetnejše dihanje razlagate kot dokaz pravilnosti?
  • Ali hitrejše dihanje razlagate kot dokaz nevarnosti?
  • Kaj se je pojavilo v telesu in čustvih?
  • Ali ste lahko prepoznali prvi signal? Če ga niste, ga ne določajte na silo. Če ste ga, ga zapišite brez dokončne razlage.
  • Ali potrebujete podporo, dodatne informacije, počitek ali dejanje?
  • Kaj lahko preverite z dejstvi ali pogovorom?
  • Kateri naslednji korak je majhen in odgovoren?

Pomembna varnostna omejitev

Dihanja ne silite in ga ne zadržujte na način, ki povzroča nelagodje.

Če se pojavijo omotica, bolečina, občutek pomanjkanja zraka, močno nelagodje ali drug zaskrbljujoč telesni odziv, vajo prekinite in se vrnite k običajnemu dihanju.

Ponavljajoče se ali izrazite težave z dihanjem je treba ustrezno zdravstveno preveriti.

Delo z dihanjem in srčno koherenco ne nadomešča zdravstvene ali psihološke strokovne obravnave.

Kaj dihanje, ritem in pozornost niso

Sami po sebi niso:

  • dokaz srčne koherence;
  • dokaz pravilnosti intuitivnega signala;
  • zagotovilo pravilne odločitve;
  • način zanesljivega ugotavljanja namena druge osebe;
  • zahteva po stalnem miru;
  • nadomestilo za dejstva;
  • nadomestilo za strokovno presojo.

Povezane teme

  • Kaj je srčna koherenca
  • Intuicija in srčna koherenca
  • Telo, čustva in notranja usklajenost

Zaključni stavek

Dihanje lahko uporabite kot oporo za pozornost, ritem kot prostor med odzivom in dejanjem, srčno koherenco pa kot povezovanje zaznave, telesa, čustev in odgovorne izbire.

Opazujte dihanje. Razločite odziv. Preverite informacije. Izberite odgovoren korak.