Alma Meeo

Želja, pričakovanje in notranji šum

Želja, pričakovanje in notranji šum lahko vplivajo na to, kako razumete prvi signal. Lahko ga okrepijo, spremenijo ali prekrijejo z razlago, ki je bolj povezana z vašimi upi, strahovi ali preteklimi izkušnjami kot z neposredno zaznavo.

Zato je pomembno, da najprej opazite, kaj se je pojavilo, nato pa ločite željo, pričakovanje, notranji šum in preverljiva dejstva.

Kaj je želja

Želja izraža, kaj bi radi doživeli, dosegli ali ohranili.

Pojavi se lahko kot:

  • upanje na določen izid;
  • potreba po potrditvi;
  • želja po sprejetosti;
  • želja po uspehu;
  • želja po varnosti;
  • želja, da bi bila določena razlaga pravilna.

Želja ni sama po sebi napačna. Pomembno pa je, da je ne zamenjate z dokazom ali zanesljivo zaznavo.

Močna želja lahko vpliva na interpretacijo prvega signala. Zaznavo lahko začnete razlagati tako, da podpira izid, ki si ga želite.

Kaj je pričakovanje

Pričakovanje je predstava o tem, kaj se bo verjetno zgodilo.

Lahko temelji na:

  • preteklih izkušnjah;
  • navadah;
  • mnenjih drugih;
  • strahu;
  • želji;
  • prejšnjih uspehih ali neuspehih;
  • ponavljajočih se notranjih zgodbah.

Pričakovanje lahko vpliva na pozornost. Hitreje opazite tisto, kar se ujema z vašo predstavo, druge informacije pa lahko spregledate.

Zato pričakovanja ne enačite s preverljivim dejstvom ali napovedjo prihodnosti.

Kaj je notranji šum

Notranji šum je preplet ponavljajočih se misli, telesnih in čustvenih odzivov, spominov ter razlag, ki lahko otežijo jasno opazovanje prvega signala.

Pojavi se lahko kot:

  • ponavljajoče se misli;
  • notranje prerekanje;
  • močna čustvena napetost;
  • hitro menjavanje razlag;
  • potreba po takojšnjem odgovoru;
  • strah pred napačno odločitvijo;
  • pretirano analiziranje;
  • iskanje potrditve za že izbrano razlago.

Notranji šum ne pomeni, da je z vami nekaj narobe. Pomeni le, da je v doživljanju prisotnih več vplivov, ki jih je koristno ločiti.

Kako vplivajo na prvi signal

Prvi signal je lahko kratek in preprost. Želja, pričakovanje in notranji šum pa se lahko pojavijo skoraj takoj za njim.

Na primer:

  1. pojavi se kratka misel;
  2. nato se pojavi želja po določenem izidu;
  3. oblikuje se pričakovanje;
  4. pridružijo se strah, spomini in razlage;
  5. prvotni signal postane težje prepoznaven.

Zato je koristno prvi signal zapisati čim prej in čim bolj preprosto.

Namesto:

»Prepričan sem, da se bo vse izšlo tako, kot si želim.«

lahko zapišete:

»Najprej se mi je pojavila misel: počakaj.«

Prvi zapis vsebuje pričakovanje in željo. Drugi opisuje zaznavo brez dokončne razlage.

Kratek vsakdanji primer

Pošljete pomembno sporočilo in čakate na odgovor.

Najprej se vam pojavi kratka misel:

»Ne pošiljaj še enega sporočila.«

Nato si močno želite hiter odgovor. Začnete pričakovati, da tišina pomeni zavrnitev. Spomnite se prejšnje podobne izkušnje in večkrat preverite telefon.

V tem primeru lahko ločite:

  • prvi signal: »Ne pošiljaj še enega sporočila.«
  • željo: čim prej dobiti odgovor;
  • pričakovanje: tišina pomeni zavrnitev;
  • osebno asociacijo: spomin na prejšnjo podobno izkušnjo;
  • notranji šum: ponavljajoče se misli, hitro menjavanje razlag in potreba po nenehnem preverjanju telefona;
  • poznejše preverjanje: ali je odgovor prišel in kaj dejansko vsebuje.

Prvi signal lahko upoštevate tako, da nekaj časa ne pošljete novega sporočila. Razlage o namenu druge osebe pa ne sprejmete kot dejstvo.

Kako zmanjšati notranji šum

Notranjega šuma ni vedno mogoče takoj odpraviti. Lahko pa ustvarite več prostora za opazovanje.

Pomaga lahko:

  • kratek premor;
  • počasnejše dihanje;
  • zapis prvega signala;
  • ločen zapis želje in pričakovanja;
  • odmik od ponavljajočega preverjanja;
  • preverjanje dejstev;
  • majhen odgovoren korak namesto hitre odločitve.

Namen ni doseči popolno notranjo tišino. Namen je jasneje prepoznati, kateri del doživljanja je zaznava in kateri del je poznejša razlaga.

Kratka prostovoljna vaja

Izberite preprosto vsakdanje vprašanje, pri katerem ni večjega tveganja.

Zapišite:

  1. Kaj se je pojavilo najprej?
  2. Kaj si želite, da bi se zgodilo?
  3. Kaj pričakujete, da se bo zgodilo?
  4. Česa vas je strah?
  5. Na katero preteklo izkušnjo vas situacija spominja?
  6. Katere misli se ponavljajo?
  7. Kakšno razlago ste oblikovali?
  8. Kaj lahko preverite kot dejstvo?

Nato poskusite prvi signal zapisati v enem kratkem stavku brez napovedi, razlage ali sklepanja o drugi osebi.

Vaja je prostovoljna. Njen namen je ločiti neposredno zaznavo od želje, pričakovanja in notranjega šuma.

Kaj preveriti

Preverite:

  • Kaj se je pojavilo najprej?
  • Kaj si želite, da bi bilo res?
  • Kaj pričakujete, da se bo zgodilo?
  • Česa vas je strah?
  • Ali se misli ponavljajo ali hitro spreminjajo?
  • Ali iščete predvsem potrditev že izbrane razlage?
  • Kaj lahko preverite z dejstvi, pogovorom ali majhnim odgovornim dejanjem?

Kaj želja, pričakovanje in notranji šum niso

Želja sama po sebi ni:

  • dokaz, da se bo želeni izid zgodil;
  • potrditev pravilnosti prve razlage;
  • zanesljivo znanje o drugi osebi.

Pričakovanje samo po sebi ni:

  • napoved prihodnosti;
  • preverljivo dejstvo;
  • dokaz, da se bo pretekla izkušnja ponovila.

Notranji šum sam po sebi ni:

  • dokaz, da je prvi signal napačen;
  • dokaz, da je razlaga pravilna;
  • razlog za hitro odločitev.

Želja, pričakovanje in notranji šum so resnični kot del doživljanja, vendar sami po sebi niso dokaz svojega pomena ali zunanjega dogodka.

Povezane teme

  • Kako prepoznati prvi signal
  • Telo in čustveni odziv
  • Strah ali intuicija
  • Kako preverjati intuicijo

Zaključni stavek

Željo, pričakovanje in notranji šum opazujte brez obsojanja. Najprej zapišite prvi signal, nato ločite, kaj si želite, česa vas je strah, kaj pričakujete in kaj lahko preverite.

Opazi. Zapiši. Razloči. Preveri.