Alma Meeo

Kako preverjati intuicijo

Intuitivni signal je lahko uporaben kot začetna smer za opazovanje, vendar sam po sebi ni dokaz, napoved ali zagotovilo pravilnosti.

Preverjanje pomeni, da zaznavo ločite od telesnega odziva, čustva, osebne asociacije in interpretacije, nato pa poiščete tisto, kar je mogoče potrditi z dejstvi, pogovorom ali majhnim odgovornim dejanjem.

Namen preverjanja ni razvrednotiti intuicije. Namen je zmanjšati možnost, da bi strah, željo, pričakovanje ali notranji šum zamenjali za zanesljivo znanje.

Kaj pomeni preverjanje

Preverjanje je postopek, pri katerem primerjate svojo zaznavo z informacijami, ki jih lahko opazujete, pridobite ali preizkusite.

Preverjanje lahko vključuje:

  • neposredno opazovanje;
  • preverjanje podatkov;
  • pogovor;
  • dodatno vprašanje;
  • primerjavo več možnosti;
  • majhen preizkus;
  • spremljanje poznejšega razpleta;
  • zapis rezultata.

Vseh zaznav ni mogoče preveriti takoj. Včasih lahko preverite samo del zaznave, preostali del pa ostane nepreverjen ali odprt za več razlag.

Najprej zapišite prvi signal

Prvi signal poskusite zapisati čim prej in čim bolj preprosto.

Namesto:

»Vem, da se ta oseba želi umakniti od mene.«

lahko zapišete:

»Pojavila se mi je kratka misel: počakaj z odgovorom.«

Prvi zapis vsebuje sklep o namenu druge osebe. Drugi opisuje zaznavo brez dokončne razlage.

Zapis vam pomaga pozneje preveriti, kaj se je pojavilo najprej in kaj ste dodali šele med razmišljanjem.

Ločite posamezne dele doživljanja

Pred preverjanjem ločite:

  1. prvi signal;
  2. telesni odziv;
  3. čustveni odziv;
  4. osebno asociacijo;
  5. željo ali pričakovanje;
  6. interpretacijo;
  7. tisto, kar je že preverljivo kot dejstvo.

Primer ločevanja:

  • prvi signal: »Vprašaj še enkrat.«
  • telesni odziv: napetost v ramenih;
  • čustveni odziv: negotovost;
  • osebna asociacija: spomin na prejšnji nesporazum;
  • želja: dobiti jasen odgovor;
  • interpretacija: druga oseba nekaj skriva;
  • preverljivo dejstvo: odgovor ni vseboval konkretnega roka.

Tako ne zanikate doživljanja, vendar tudi ne združite vseh njegovih delov v eno samo razlago.

Preverjajte najprej z majhnim korakom

Kadar je mogoče, izberite majhen korak, ki ne povzroča večjega tveganja.

Na primer:

  • postavite dodatno vprašanje;
  • ponovno preberite sporočilo;
  • preverite datum ali podatek;
  • počakajte nekaj časa;
  • primerjajte dve možnosti;
  • pridobite drugo mnenje;
  • izvedite omejen preizkus.

Majhen korak vam lahko da novo informacijo, ne da bi morali takoj sprejeti veliko odločitev.

Kratek vsakdanji primer

Pred podpisom dogovora se vam pojavi kratka misel:

»Preveri še rok izvedbe.«

Nato začutite napetost in začnete sklepati, da druga stran morda ni zanesljiva.

V tem primeru lahko ločite:

  • prvi signal: »Preveri še rok izvedbe.«
  • telesni odziv: napetost;
  • čustveni odziv: negotovost;
  • interpretacijo: druga stran ni zanesljiva;
  • neposredno opažanje: odgovor ni vseboval jasnega roka ali konkretnega pojasnila;
  • majhen odgovoren korak: zaprosite za pisno pojasnilo roka.

Po pojasnilu lahko primerjate prvotni signal z dejanskimi informacijami. Morda se pokaže, da je bil rok res nejasen, ni pa nujno, da je bila pravilna tudi razlaga o nezanesljivosti druge strani.

Kaj lahko preverite takoj

Takoj lahko pogosto preverite:

  • zapisano besedilo;
  • datum;
  • dogovorjeni rok;
  • neposredno opaženo vedenje;
  • izrečeno izjavo;
  • razpoložljiv dokument;
  • neposredno opažanje;
  • lastni zapis prvega signala.

Pri vedenju lahko preverite, kaj je oseba dejansko naredila ali rekla, ne pa samodejno tudi njenega namena.

Pri tem ločite, kaj ste dejansko opazili, od tega, kaj sklepate o pomenu opaženega.

Kaj lahko preverite pozneje

Pozneje lahko preverite:

  • kako se je dogodek dejansko razvil;
  • ali je bila informacija pravilna;
  • ali je majhen korak prinesel novo pojasnilo;
  • ali se ista zaznava ponavlja v podobnih okoliščinah;
  • ali so na razlago vplivali strah, želja ali pričakovanje;
  • kateri del prvotnega zapisa se je ujemal z dejstvi.

Poznejše preverjanje je koristno predvsem, če ste prvi signal zapisali pred razpletom dogodka.

Vodite preprost zapis

Za učenje lahko vodite kratek zapis:

  1. datum in okoliščina;
  2. prvi signal;
  3. telesni in čustveni odziv;
  4. osebna asociacija;
  5. začetna interpretacija;
  6. kaj ste preverili;
  7. kaj se je zgodilo pozneje;
  8. kaj ste se iz tega naučili.

Namen zapisa ni dokazovati posebne sposobnosti. Namen je opaziti lastne vzorce, napake pri razlagi in načine, kako zaznavo preverjate.

Pazite na potrditveno pristranskost

Včasih hitreje opazite informacije, ki podpirajo vašo začetno razlago, nasprotne informacije pa spregledate.

Zato preverite tudi:

  • Kaj govori v prid moji razlagi?
  • Kaj ji nasprotuje?
  • Ali obstaja druga možna razlaga?
  • Katere informacije še manjkajo?

Preverjanje ni iskanje potrditve za že izbrano razlago. Vključuje tudi pripravljenost, da jo spremenite.

Kratka prostovoljna vaja

Izberite preprosto vsakdanje vprašanje, pri katerem ni večjega tveganja.

Zapišite:

  1. Kaj se je pojavilo najprej?
  2. Kaj je bil telesni ali čustveni odziv?
  3. Na kaj vas je zaznava spomnila?
  4. Kakšno razlago ste oblikovali?
  5. Kaj je že preverljivo kot dejstvo?
  6. Kaj lahko preverite takoj?
  7. Kaj bo mogoče preveriti pozneje?
  8. Kateri majhen odgovoren korak lahko naredite?

Po preverjanju dopišite:

  • Kaj se je potrdilo?
  • Kaj se ni potrdilo?
  • Kaj je ostalo odprto?
  • Kaj ste prvotni zaznavi dodali pozneje?

Vaja je prostovoljna. Njen namen je izboljšati razločevanje med zaznavo, interpretacijo in preverljivim dejstvom.

Kaj preveriti

Preverite:

  • Ali ste prvi signal zapisali pred razlago?
  • Kaj je prvi signal, kaj telesni ali čustveni odziv, kaj osebna asociacija in kaj interpretacija?
  • Katere informacije že imate?
  • Katere informacije manjkajo?
  • Ali iščete dejstva ali samo potrditev svoje razlage?
  • Ali obstaja druga možna razlaga?
  • Kaj lahko preverite z majhnim odgovornim dejanjem?
  • Kaj bo mogoče preveriti šele pozneje?

Kaj preverjanje ni

Preverjanje ni:

  • dokazovanje, da je vsak prvi signal pravilen;
  • iskanje samo tistih informacij, ki podpirajo začetno razlago;
  • ponavljanje istega vprašanja, dokler ne dobite želenega odgovora;
  • odločanje namesto druge osebe;
  • opuščanje strokovne presoje pri pomembnih odločitvah;
  • zagotavljanje, da bo prihodnji izid ugoden.

Tudi dobro preverjena zaznava lahko ostane delno negotova.

Pomembne in tvegane odločitve

Pri odločitvah, ki se nanašajo na zdravje, varnost, pravo, večje finančne obveznosti ali druge pomembne posledice, intuitivni signal ne sme biti edina podlaga.

Uporabite preverljive podatke, ustrezno strokovno presojo in razumen postopek odločanja.

Intuicija lahko nakaže vprašanje, ki ga je vredno preveriti. Ne nadomešča pa dokazov ali strokovne odgovornosti.

Povezane teme

  • Kako prepoznati prvi signal
  • Želja, pričakovanje in notranji šum
  • Učni primeri

Zaključni stavek

Prvi signal naj bo začetek preverjanja, ne konec razmišljanja. Zapišite ga, ločite od odzivov in razlage, nato preverite, kaj podpirajo dejstva.

Opazi. Zapiši. Razloči. Preveri.